Informatika ima kot splošnoizobraževalni predmet v gimnaziji vlogo usmerjanja k trem ciljem: pridobivanje in razvijanje temeljnega znanja iz informatike (računalništva in informatike, ang. Computer Science), sposobnost uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v povezavi z drugim znanjem ter razvoj digitalne in informacijske pismenosti. Znanje zadnjih dveh področij zahteva predvsem učenje in razvoj spretnosti. Zaradi svoje integriranosti v takorekoč vsakršno dejavnost je razumevanje temeljnega znanja informatike velikega pomena za uspešno prihodnost posameznika. Pri tem je ključno, da kandidati znajo projicirati spretnosti digitalne in informacijske pismenosti v znanje uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije in naprej v temeljno znanje iz informatike. Temeljno znanje informatike delimo na naslednja področja vedenja (povzeto po ACM Curriculum, ki vsebuje tudi podrobnejši opis posameznih področij):

  • diskretne strukture (ang. Discrete Structures),
  • osnove programiranja (ang. Programming Fundamentals),
  • algoritmi in zahtevnost (ang. Algorithms and Complexity),
  • arhitektura in organiziranost računalniških sistemov (ang. Architecture and Organization),
  • operacijski sistemi (ang. Operating Systems),
  • omrežno računalništvo (ang. Net-Centric Computing),
  • programski jeziki (ang. Programming Languages),
  • vmesnik človek-računalnik (ang. Human-Computer Interaction),
  • grafično in vizualno računalništvo (ang. Graphics and Visual Computing),
  • inteligentni sistemi (ang. Intelligent Systems),
  • upravljanje informacij (ang. Information Management),
  • družbena in poklicna vprašanja (ang. Social and Professional Issues),
  • programsko inženirstvo (ang. Software Engineering) in
  • računska znanost (ang. Computational Science).

Zakaj?

Znanje RIN ni znanje, katerega bi potrebovali zgolj strokovnjaki na področju RIN, temveč celo bolj znanje, ki ga potrebuje in uporablja vsakdo v svojem življenju. Danes si ne moremo predstavljati nobene dejavnosti, ki ne bi vključevala RIN – vse od umetnosti in humanistike do inženirstva ter od naravoslovja do družboslovja. Celo več, v družbi so najbolj zaželeni in uspešni posamezniki, ki imajo takó domensko specifično znanje (na primer znanje jezikov, biologije, elektrotehnike, ekonomije, …) kot tudi znanje RIN.

Poučevanje oziroma učenje RIN vključuje tri vidike: digitalno pismenost, informacijsko tehnologijo in temeljno znanje.

Učni načrt predvideva poučevanje vseh treh vidikov, vendar se izkaže, da je zgolj temeljno znanje tisto, katerega veljavnost ni časovno omejena. Zaradi tega je večji poudarek na slednjem in šele na njem gradimo spoznavanje informacijske (in komunikacijske) tehnologije (IKT) ter končno digitalne pismenosti. Če je bila slednja pred leti še zelo v ospredju poučevanja, se danes digitalno opismenjevanje seli v osnovno šolo in predvsem k drugim predmetom. Podobno se v osnovni šoli uči pri gospodinjstvu o pralnih sredstvih in ne pri kemiji. Pri poučevanju oziroma učenju RIN želimo poudariti nekaj, kar se imenuje računalniško razmišljanje (ang. Computational Thinking).

Kaj?

Dijaki sistematično razvijajo znanje, veščine, spretnosti, osebnostne in vedenjske značilnosti, prepričanja, motive in druge zmožnosti digitalne kompetence tako, da:

  • razpravljajo o prednostih, ki jih omogoča uporaba digitalne tehnologije, njenih omejitvah in nevarnostih:
    • poznavanje osnov informatike in razumevanje vloge ter pomena informacije in digitalne tehnologije v sodobni družbi,
    • razvijanje temeljnih spretnosti, veščin, znanja in navad za učinkovito in uspešno uporabo digitalne tehnologije,
    • vrednotenje razvoja digitalne tehnologije in razumevanje sprememb, ki jih le-ta povzroča pri posamezniku in v družbi (zdravstveni, gospodarski, družbeni in drugi vplivi),
    • spoznavanje zahtev glede varnega dela z računalniki in drugo digitalno tehnologijo,
    • razvijanje pravilnega odnosa do varovanja lastnine ter zasebnosti (varstvo podatkov).
  • razpravljajo o novih možnostih reševanja problemov z uporabo digitalne tehnologije, dostopa do podatkov, predstavljanja in uporabe znanja:
    • iskanje podatkov v različnih virih in njihovo vrednotenje glede na kulturno okolje (zaznavanje in razumevanje različnosti pogledov), zanesljivost, ažurnost, izbrani problem ipd. ter prepoznavanje dejstev,
    • vrednotenje možnosti različnih tehnologij za učinkovito hranjenje, obdelavo in uporabo podatkov,
    • sintetiziranje podatkov (različnih oblik zapisov in virov) v učinkovito predstavitev znanja,
    • razumevanje in argumentiranje izbire medija glede na izbrani problem in mediju ustreznega zapisa podatkov ter njihovo vrednotenje za učinkovito predstavitev znanja,
    • sodelovalno učenje (razvijanje sposobnosti in odgovornosti za sodelovanje v skupini ter krepitev pozitivne podobe o sebi) in timsko poučevanje (socialna interakcija pri reševanju problema),
    • uporaba tehnologij znanja.

Kako?

Učil(-a) se boš z uporabo svojih zapiskov, e-učbenika, klasičnega učbenika in drugih virov. Nato boš rešil predvidene naloge v e-učbeniku ali v sistemu »Projekt TOMO« ter jih posredoval učitelju na daljavo ali v živo (glede na vajin dogovor).